Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Za nami je teden, ki je prinesel veliko volatilnosti. Na trg so jo prinesli poslovni rezultati dveh od t. i. »veličastnih sedem«, katerih reakcije na borzi so bile dokaj burne. Dvomi in nejasnosti ostajajo tudi na Bližnjem vzhodu, kjer se je situacija še bolj zapletala. To se je odrazilo predvsem na ceni sodčka nafte, ki je rasla cel teden. ECB je imela zasedanje in ohranila obrestne mere nespremenjene. Vse več pomislekov pa je tudi na področju polprevodnikov, pri katerem se trg ne more povsem odločiti, v katero smer bi se odpravil.
Poslovni rezultati
Preteklo sredo sta tako Alphabet (Google) kot Tesla objavila svoje poslovne rezultate za drugo četrtletje. Alphabet je imel prvič v svoji zgodovini borzne družbe negativen četrtletni prosti denarni tok, ki je znašal -5,9 milijarde ameriških dolarjev; razlog je močna povečanje investicij na področju umetne inteligence. Povečali so svoje projekcije glede kapitalskih izdatkov za celotno leto, ki naj bi znašali med 195 in 205 milijard dolarjev, zvišano iz prejšnjega razpona 180–190 milijard. Kljub novici, da bo podjetje še naprej investiralo v razvoj, je delnica v četrtek po objavi padla za več kot 6 %, kar je dalo vedeti, da izid investicij v umetno inteligenco še ni čisto znan.
Prav tako ni bilo zaznati navdušenja ob rezultatih Tesle. Tako kot Alphabet je tudi Tesla zabeležila negativen prosti denarni tok, ki je znašal 1,09 milijarde dolarjev. Delnica je v četrtek padla za kar 15 % in nadaljevala letošnji padec. Musk je rezultate pojasnjeval s tezo, da je povečanje kapitalskih izdatkov v tem trenutku zelo pomembno.
ECB
Christine Lagarde je na zasedanju ECB naznanila, da bo ključna obrestna mera mejnega depozita ostala nespremenjena pri 2,25 %. Vseeno se pričakuje, da bi lahko ECB na septembrskem srečanju obrestne mere ponovno dvignila, kot je to storila že na junijskem srečanju. Na končno odločitev bosta močno vplivala situacija na Bližnjem vzhodu in gibanje inflacije v evro območju. Predsednica Lagarde je izpostavila, da so primerno pozicionirani, da bodo ob morebitnih spremembah pravočasno ukrepali.
Nafta
Tako kot ECB tudi trg nafte podrobno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Zaradi ponovne eskalacije konflikta in medsebojnega obstreljevanja se je pretok skozi Hormuško ožino ponovno ustavil. se je dvignila tudi cena nafte. Dodatna eskalacija je bil napad jemenskih Hutijev na Saudovo Arabijo in njene tankerje, saj bi to morebiti ogrozilo prometu tudi skozi ožino Bab el Mandeb. Cena nafte WTI se je prejšnji teden zavihtela vse do 93 dolarjev na sodček, teden pa zaključila malo pod 90 dolarji. Analitiki ameriške investicijske banke Goldman Sachs opozarjajo, da bi se lahko cena nafte še močno dvignila, če bi se motnje v Hormuški ožini nadaljevale.
Polprevodniki
Velika volatilnost je bila prisotna tudi na polprevodniških delnicah. Vlagatelji še vedno ne vedo katere družbe bodo iz cikla izšle kot zmagovalke in katere ne. Družba TSMC je napovedala dodatno širitev proizvodnih zmogljivosti v Arizoni ob “večletnem trendu velikega povpraševanja”. Polprevodniki imajo tudi svojo politično plat. Kitajska se nagiba k strožjemu nadzoru izvoza čipov in tehnologije umetne inteligence, kar je v središče pozornosti postavilo delnice Alibabe, Qualcomma in TSMC.
NLB naj bi izgubila boj za Addiko
Boj med avstrijsko Raiffeisen Bank International (RBI) in slovensko NLB se bliža koncu. Ponudbo Raiffeisen banke je sprejelo nekaj več kot 55 % delničarjev Addika, kar presega njihov prag uspešnosti, kljub temu, da NLB ponuja bistveno višjo ceno (37 evrov na delnico proti 26,50 evra pri RBI). Obe ponudbi bosta sicer v veljavi do 29. julija, tako da bomo končne rezultate izvedeli v tem tednu.
NASVET ZA VLAGATELJE
Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.
Po zelo dinamičnem začetku leta so se finančni trgi v zadnjih tednih soočali z geopolitičnimi napetostmi, rastjo cen nafte in negotovostjo glede prihodnjih potez centralnih bank. V zadnjih dneh se je razpoloženje vlagateljev izboljšalo zaradi umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnega padca cen nafte, kar zmanjšuje inflacijske pritiske in podpira delniške trge. Kljub temu ostaja makroekonomsko okolje zahtevno, saj so inflacijska gibanja še vedno nad ciljnimi ravnmi centralnih bank, pričakovanja glede obrestnih mer pa se pogosto spreminjajo.
Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.
Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.
Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.
V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.
Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.
Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.
Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
