Aktualno
Čuvaji dolga
|Te dni se vlagatelji dan za dnem prebujamo v nenavadno udobno okolje, kjer delniški indeksi ostajajo blizu rekordov, donosnosti obveznic so zmerne, gospodarska aktivnost pa je podprta z rekordno nizko brezposelnostjo in tehnološkim napredkom, ki sliši na ime umetna inteligenca (UI). A kljub stabilnosti na kapitalskih trgih iz Washingtona prihaja vse glasnejši pritisk na neodvisno centralno banko. Zakaj torej ameriški predsednik zahteva drugačen pristop k oblikovanju monetarne politike ter kakšne so lahko implikacije sprememb na vodilnem stolčku ameriške centralne banke?
Preko Atlantika v etru te dni kraljuje pogovor o balonu tehnoloških podjetij, katera so glavna v razvoju umetne inteligence, a bolj kot to je pomembna serija dogodkov, ki se dogajajo na trgu obveznic oziroma dolga. Velikost obvezniškega trga namreč predstavlja nekaj deset bilijonov več kot delniški trg, zato ima stanje dolžniških sredstev lahko še toliko večji vpliv na celotno gospodarstvo. Zaradi razsežnosti vrednotenja delniških naložb veliko sloni na vse nižji temeljni obrestni meri, saj le-ta predstavlja temeljni gradnik vrednotenja denarnih tokov posamičnih podjetij, ki so sestavni del delniškega trga. Nižja obrestna mera vrednoti denarne tokove v prihodnosti z ugodnejšim diskontnim faktorjem, kar poveča vrednotenja podjetij in posledično delniški indeksov. Trenutna 4-odstotna raven a Združenih državah še vedno velja za izjemno visoko, a kot vemo kapitalski trg nenehno pogleduje proti prihodnosti. Analitiki tako ocenjujejo, da se bo obrestna mera v Združenih državah do meseca maja spustila na 3,5-odstotno raven, kar bo nekoliko izboljšalo vrednotenja denarnih tokov podjetij.
Zakaj pa sem si tu izbral prav veliki traven oziroma mesec maj? Prav ta mesec se bo zgodila menjava na vročem stolčku predsedstva Fed, saj se 16. predsednik ameriške centralne banke, Jerome Powell, po koncu odsluženega 8-letnega mandata, poslavlja s te funkcije. Powell, ki je tekom svojega mandata kar uspešno vodil monetarno politiko ameriške centralne banke in se preteklih nekaj let boril zoper inflacijskemu šoku, je namreč padel v nemilost predsednika Trumpa, ki ga je 2018 nominiral na položaj. Ameriška administracija se v zadnjem letu spopada s tako imenovanimi čuvaji dolga, ki nadobudno spremljajo dogajanje na obvezniških trgih, katerih taktirko v rokah drži prav predsednik FED. Čuvaji so si v preteklem letu večkrat zastavili vprašanje, če je tovrstna mera zadolževanja ZDA rentabilna, še toliko bolj pa v času ko Združene države za samo odplačevanje dolga odštejejo 1.000 milijard ameriških dolarjev letno. Za primerjavo, tovrstna vsota denarja je primerljiva z letnim BDP Nemčije ali pa s 14-kratnikom slovenskega BDP. Prav tu se skriva razlog za Trumpovo nominacijo novega predsednika FED, Kevina Hasseta, saj si Bela hiša prizadeva, da bo novi predsedujoči v krajšem časovnem obdobju znižal temeljne obrestne mere ter tako olajšal pritisk na proračun ter hkrati spodbudil vrednotenja delniških naložb.
Tovrstna nominacija ter posledična dejanja niso brez posledic, saj je inflacija v Združenih državah še vedno na ciljnima 2-odstotkoma, kar otežuje življenje Trumpove volilne baze. V letu 2026 pa so pred nami vmesne volitve, kjer se bodo politiki potegovali za stolčke v Senatu in Kongresnem domu. Si Trumpova administracija lahko privošči višje stroške vsakdanjika in se brez strahu poteguje za politično moč? O tem bodo odločali volivci prihodnje leto, a do takrat jih bo nedvomno podpiral napihnjen, vedno-rastoči, delniški trg, ki kroji življenja ameriškega potrošnika.
