Mesečno poročilo za september 2022

Družba Generali Investments je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo Generali Krovnega sklada za september 2022. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

 

Mesečno poročilo za september 2022

 

Naložbeni komentar – september 2022

Septembrski učinek oziroma v angleščini »The september effect« je besedna zveza, ki ponazarja zgodovinsko najslabši mesec v letu za delniške naložbe. Teorij o tem, zakaj je prav septembrski povprečni donos od leta 1928 do danes kot edini negativen, je precej. Najpogosteje se kot razlog za anomalijo izpostavlja unovčevanje dobičkov z namenom pokrivanja stroškov šolanja otrok ter zavarovanje dela dobičkov pred zadnjim delom leta. Globoko v rdečem so prvi jesenski mesec najbolj spremljani delniški indeksi sklenili tudi letos, saj je bila poletna rast tečajev v drugi polovici meseca v celoti izničena. Globalni indeks MSCI All countries je izgubil 7,31 %.

Po obetavnem začetku meseca se je negativni preobrat začel v torek trinajstega septembra, ko so glavni ameriški delniški indeksi v svojem najslabšem dnevu po juniju leta 2020 izgubili približno 4,5 %. Negativno razpoloženje je nato na ameriških borzah prevladovalo celoten september, indeks MSCI US je mesec zaključil 6,93 % nižje. Vzrok za tako drastičen zdrs so bili podatki o avgustovski inflaciji, ki je v ZDA kljub precej nižjim tržnim cenam nafte na letni ravni znašala 8,3 %. V nasprotju s pričakovanji trga je to pomenilo, da se ne glede na občutno višje obrestne mere v ZDA jedrna inflacija (izključujoč cene hrane in goriv) še zmeraj viša. Predstavniki ameriške centralne banke so zato dodatno zaostrovali svoje napovedi o zviševanju obrestnih mer. Sicer pa glede na trenutne okoliščine ameriško gospodarstvo ostaja v relativno dobri kondiciji, saj je brezposelnost še vedno zelo nizka, povprečne plače pa rastejo.

Na pragu jeseni in zime se je energetska negotovost v Evropi septembra še stopnjevala. Ruski Gazprom je že na začetku meseca popolnoma prekinil dobavo zemeljskega plina prek plinovoda Severni tok, v odgovor na rekordne cene energentov je Evropska komisija predlagala paket ukrepov, ki je vseboval  načrt za 10 % znižanje porabe električne energije, enotno zgornjo mejo cen elektrike na ravni EU ter obdavčitev izrednih prihodkov proizvajalcev iz fosilnih virov. Cene energentov so nato tekom meseca padle, kar pa ni bilo dovolj za umiritev inflacije. Ta je konec meseca v evro območju prvič v zgodovini presegla 10 %. Evropska centralna banka je na septembrskem zasedanju ključno obrestno mero zvišala za 0,75 % in v skladu z ostalimi centralnimi bankami napovedala, da bo prioriteta v naslednjih mesecih umiriti inflacijo, pri čemer bo recesija zelo verjetno neizogibna. Recesija je bila tekom meseca vse bolj vračunana v tečaje na evropskih borzah. Indeks MSCI Europe je izgubil 6,38 %.

Močan ameriški dolar predstavlja vse večjo težavo za trge v razvoju, ki se soočajo z vse višjimi stroški servisiranja državnega dolga izdanega v dolarjih. Na Kitajskem gospodarska rast močno zaostaja za napovedmi, zato kitajska oblast v nasprotju z zahodnimi gospodarstvi vodi stimulativno denarno in fiskalno politiko, s katero želi vzpodbuditi gospodarsko aktivnost. V zadnjih merjenjih ekonomske aktivnosti so se pokazali pozitivni premiki, vseeno pa zaupanje vlagateljev na trgih v razvoju ostaja nizko. Indeks MSCI BRIC je mesec končal 8,86 % nižje.

Domači borzni indeks je večino letošnjega leta dobro kljuboval negativnim trendom na svetovnih borzah, a september je prinesel trd pristanek. SBI TOP je izgubljal bolj ali manj cel mesec, končni izkupiček je bil najbolj izrazit pri padcu cene delnice Petrola, ki se vse pogosteje omenja kot potencialni kandidat za nacionalizacijo po Geoplinu. Tržna kapitalizacija Petrola je v enem mesecu padla za 20 %. Izgubljali so tudi ostali indeksi v regiji, vrednost Stoxx Balkan se je pocenil za 12,19 %.

 

 

Če smo na delniških trgih visoke nihajnosti že dolgo vajeni, je bilo bolj neobičajno nedavno dogajanje na trgu obveznic. Po dolgih letih nenavadno visokih vrednotenj, ki so jih z ekstremno stimulativno denarno politiko povzročile centralne banke, je agresivno višanje obrestnih mer povzročilo strmoglavljenje cen obveznic oziroma strmo rast zahtevanih donosnosti. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice je konec meseca znašala dobrih 3,80 %, podobne nemške pa 2,10 %. Močno raste tudi strošek odplačevanja slovenskega dolga, saj so vlagatelji v 10-letno državno obveznico konec septembra zahtevali že 3,3 % donosa  – še pred enim letom pa 0,20 %. Burno je bilo na valutnih trgih. Ameriški dolar je tekom meseca močno pridobival, v zadnjih dneh pa so ostale večje valute nadoknadile precejšen del mesečnih izgub. Svetla točka je pocenitev nafte na svetovnem trgu, a ta cenitev gre predvsem na račun vračunavanja manjše porabe zaradi pričakovane recesije.