Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.

 

 

Pregled dogajanja:

Na finančnih trgih ta teden nič kaj dopustniško 

Nedavno dogajanje na ameriških borzah je dalo slutiti, da se apetiti po tveganju počasi vračajo na delniške trge. Glavni delniški indeksi so trenutno nad lokalnimi minimumi doseženimi v juniju, v zadnjem tednu pa se je okrepilo tudi okrevanje bolj tveganih naložbenih razredov, ki so bili v preteklih mesecih najbolj pod pritiskom. V polnem teku je sezona objav četrtletnih rezultatov, podjetja, ki so zaenkrat poročala (20% vseh podjetij iz S&P 500) so pokazala večjo odpornost na spremenjeno gospodarsko okolje. Sliko je konec tedna nekoliko pokvaril Snap, ki obvladuje priljubljeno aplikacijo Snapchat. Pri podjetju so zgrešili napovedi o prihodku in dobičku, cene delnic so zgolj v enem dnevu zdrsnile za skoraj 40 %. Snap sicer ne spada med tiste največje tehnološke gigante, a zanimivo je bilo spremljati, kako močan vpliv na celoten trg je imela objava rezultatov. Vlagatelji so namreč izostanek rasti prihodkov od oglaševanja videli kot alarm za nekatera veliko večja podjetja, ki so močno odvisna od digitalnega oglaševanja – Meta Platforms (bivši Facebook) ter Googlovo starševsko podjetje Alphabet sta na primer izgubila dobrih 5 % vrednosti. Ker je oglaševanje po navadi zgodnja tarča krčenja proračunskih sredstev podjetij ob upočasnjevanju povpraševanja, bo uspešnost tega segmenta v preteklem četrtletju pri podjetjih iz panoge, ki poročajo v teh dneh deležna posebne pozornosti. Na vrhuncu poletja je običajno dogajanje na finančnih trgih bolj umirjeno kot smo sicer vajeni, a ta teden bo vse prej kot dolgočasen. Rezultate poroča kar tretjina vseh podjetji znotraj indeksa S&P 500 med njimi Apple, Microsoft, Alphabet-Google, Amazon ter Meta (Facebook). Še več pozornosti bo deležna seja ameriške centralne banke, po kateri naj bi FED v sredo ključno obrestno mero znova povišali za 0,75 odstotka. Za piko na i pestremu tednu bodo v četrtek izdani še podatki o ameriškem BDP v drugem četrtletju, morebitna negativna številka bi pomenila, da je ameriško gospodarstvo tehnično v recesiji (2. zaporedni četrtletji z negativno rastjo BDP), a nacionalni urad za ekonomske raziskave v ZDA recesije v vsakem primeru ne bo razglasil, saj drugi dejavniki, predvsem brezposelnost vsaj zaenkrat ne kažejo znakov pešanja.

Konec obdobja negativnih obrestnih mer v evro območju

Po tem, ko je velika večina ostalih centralnih bank v zahodnem svetu že globoko v ciklu višanja ključnih obrestnih mer, je Evropska centralna banka pretekli teden le naredila prvi večji korak v boju proti povišani inflaciji. Gre za pomembno prelomnico, saj so pri ECB obrestne mere dvignili prvič po 11 letih in tako zaključili 8 letno obdobje negativnih obrestnih mer v evrskem območju. Čeprav je bil še nedolgo nazaj konsenz, da bo prvi dvig zgolj 0,25 odstotne točke, pa so zadnja rekordna merjenja inflacije in strm padec vrednosti evra okrepili pritisk na odločevalce pri ECB. Ti so se kljub vse slabšim kazalcem gospodarske aktivnosti odločili za zvišanje za 0,5 odst. točke vseh treh ključnih obrestnih mer. Ob tem so predstavili tudi nov program TPI, s katerim bo ECB članicam evrskega območja pomagala pri morebitnih nesorazmernih dvigih kreditnih pribitkov na državne obveznice. Tak primer je trenutno Italija, čeprav se program še ni aktiviral. V pričakovanju višanja obrestnih mer namreč skrbi, da bi predvsem visoko zadolžene države iz južne Evrope spet zašle v dolžniško krizo podobno tisti, ki je med leti 2008 in 2012 ogrozila obstoj evra, s TPI programom bo ECB pod pogojem zadovoljevanja nekaterih pogojev posegel na trg z odkupom obveznic problematičnih držav in tako znižal stroške zadolževanja. Na kapitalskih trgih posebnih pretresov po zasedanju ECB ni bilo, saj so vlagatelji pričakovali podobne poteze, evro ostaja pri vrednosti okrog 1,02 ameriškega dolarja. 

Nizka vrednotenja na trgih v razvoju 

Huda ekonomska kriza na Šri Lanki, ki se je sprevrgla v zdaj že nekaj tednov trajajoče protivladne proteste je vzbudila nekaj več previdnosti pri vlagateljih na trge v razvoju. Šri Lanka maja prvič v zgodovini države ni uspela odplačati obresti na svoj zunanji dolg in s tem izgubila zaupanje vlagateljev. Posledično so se njeni pogoji za izposojo denarja na mednarodnih trgih močno poslabšali, padec vrednosti domače valute in pomanjkanje deviz so povzročili visoko inflacijo ter pomanjkanje hrane, goriva in drugih nujnih življenjskih dobrin. Ker so trgi v razvoju bolj občutljivi na višje obrestne mere in ohlajanje globalnega gospodarstva v primerjavi z razvitimi, je primer Šri Lanke sprožil rast zahtevanih donosnosti državnih obveznic tudi v nekaterih drugih azijskih ter afriških državah. Tveganju primerna so trenutno nizka vrednotenja na rastočih trgih, kar ponuja nekatere priložnosti. Tu izstopa kitajski trg, ki s seboj prinaša sicer določena tveganja a privlačnost rast je še zmeraj dovolj da zopet privablja nekoliko več tujih vlagateljev.

Julijski PMI indeksi za evro območje slabši od pričakovanj 

Zahtevane donosnosti večine evropskih državnih obveznic so pretekli teden padle po objavi podatkov o indeksu nabavnih menedžerjev PMI, ki za julij kažejo krčenje ekonomske aktivnosti v evro območju. To povečuje pričakovanja, da bo zaradi recesije ECB ključne obrestne mere zvišala manj od predhodnih predvidevanj. Zahtevana donosnost nemške 10 letne državne obveznice je pri 1,05 %, podobne slovenske pa okrog 2,15 %.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu se poslabšuje a trgi so vsaj začasno ostajajo v krhkem ravnotežju. Centralne banke, kot trenutno najpomembnejši igralec, zaostrujejo denarno politiko. FED in ECB se borita proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Banke ukinjajo ležarine za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50% na prihranke vpliva visoka inflacija, ki se še ne umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč, je investiranje zahtevno. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, še posebej če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimiva je Generali Indija Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a položaj se popravlja. Vrednotenja so privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Smo v obdobju ko kitajske delnice lahko nudijo nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo, a vseeno se je zadnje tedne optimizem v panogi precej zmanjšal. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30 letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. Prinaša nove in drugačne naložbene priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.