Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge in aktualne nasvete za vlagatelje.

 

 

Pregled dogajanja:
Novi teden prinaša nadaljnje umirjanje politične situacije v ZDA. Prve Bidnove poteze so pričakovane in niso prinesle večjih premikov v gospodarstvih. Osredotočene so na boj s pandemijo, a med drugim je že očiten pritisk na bolj »umazane« industrije. Nova iskanja nafte in plina na državnih zemljiščih ter območju Arktike so ustavljena, prav tako megalomanski projekt izgradnje naftovoda iz Kanade v ZDA.

Pandemija globalno še naprej raste, čeprav se v nekaterih velikih državah, predvsem v ZDA in VB, že kažejo obrisi vrha drugega vala. Ljudi vse bolj skrbijo novi sevi, ki se širijo hitreje in grozijo z nadaljnjimi obsežnimi omejitvami javnega in gospodarskega življenja. Zato so potrošniki in managerji zadnji teden nekoliko manj optimistični, še posebej glede storitvene industrije. Podjetja vezana na gostinstvo, turizem, transport ljudi in na splošno storitve povezane s fizično prisotnostjo ljudi se trudijo najti načine, kako preživeti do poletja, ko bo po pričakovanjih cepljenih in prekuženih dovolj ljudi, da se bodo ukrepi lahko sprostili.

TUI si je tako zagotovil že tretjo državno pomoč, podobno želi tudi Eurostar, železniški prevoznik pod Rokavskim prelivom, ki je v 2019 prepeljal 11 milijonov potnikov, letos pa mu po 95-odstotnem upadu prometa grozi bankrot. Po nekaterih podatkih kar desetina nemških podjetij, predvsem manjših, živi zgolj le še zaradi državne pomoči. Zato se vse bolj pojavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo, ko bo pandemije konec. Se bodo ljudje vrnili k starim navadam, ali pa bodo nove navade postale tako močne, da tem podjetjem enostavno ni več pomoči.

A državne pomoči bodo zaradi tega temeljito načele javne finance. Države so zadnjič tako močno in hitro povečevale dolg v času 2. svetovne vojne. Tokrat ga ustvarjajo še hitreje, ker zadolževanje marsikje nadomeščajo s tiskanjem denarja, centralne banke pa potem na trgih odkupujejo obveznice. To krepi strah pred bodočo inflacijo. Ali se bo to dejansko zgodilo, ne ve nihče, dejstvo pa je, da so se mnoge surovine v zadnjih mesecih in tednih krepko podražile in posledično tudi podjetja počasi začenjajo dvigovati svoje cene. Čeprav je ameriška finančna ministrica Yellen nekoliko umirila inflacijska pričakovanja, pa na drugi strani s podporo nadaljnjemu tiskanju denarja priliva ogenj na pričakovanja zagovornikov prihajajoče višje inflacije.

Trgi so se zadnji teden otresli političnega vpliva in se zopet usmerili na rezultate poslovanja. Objava rezultatov za zadnje četrtletje 2020 in pričakovanja za 2021 so v polnem teku. Ta teden pričakujemo objave nekaterih največjih tehnoloških podjetij, potem ko so že tradicionalno banke odprle sezono s solidnimi rezultati, ki pa so precej kozmetično olepšani. Vajeti rasti so zato zopet prevzela največja IT podjetja, ki so ameriške indekse uspela popeljati na rekordne nivoje, najbolj propulzivne delnice z najvišjimi vrednotenji pa so zopet dosegle visoke rasti, ki se v prvih treh tednih letošnjega leta že lahko merijo z 20 in več odstotki.

Delež malih vlagateljev, ki dnevno trguje na borzah, postaja rekorden in imajo že skoraj polovico vsega prometa na delniških trgih. Tudi zaradi tega tržna kapitalizacija ameriškega trga dosega 263 % ameriškega BDP, kar je najvišje v zgodovini, prav tako je najvišje v zgodovini večina relevantnih borznih kazalcev, kot so npr. vrednotenja EV/EBITA ali EV/Prodaja. Sem ter tja ostaja še kak kazalec, ki ni presegel vrednotenja iz pikakom balona leta 2000, a tudi ti se hitro približujejo najvišjim vrednostim. Edino kar ostaja pod povprečjem je razkorak med donosi obveznic ter vrednotenji delniških trgov. A to je bolj slaba tolažba, saj vsi indikatorji kažejo, da je tudi obvezniški trg vrednoten zelo visoko, predvsem zaradi tiskanja denarja ter nakupov centralnih bank. Zato na tej točki večja previdnost ni odveč, saj lahko pride do korekcije trgov, korekcija pa bo predstavljala boljšo točko za vstop z dodatnim ali novim denarjem na trg. Dodaten signal k previdnosti je tudi poplava prvih prodaj delnic s strani družb privatnega kapitala in pa uvrščanje družb na borzo, ki imajo težko razumljive ali pa na zelo odmaknjeni prihodnosti temelječe poslovne modele.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, prihajajoči stimulusi in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, vidimo pa vse bolj špekulativno rast, ki meji na manijo. Naložbe, ki razen zgodbe, ne ponuja ničesar drugega, postajajo vse bolj vroče zgodbe.

Zaradi visokih vrednotenj svetujemo večjo previdnost in ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje.

Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, še posebej v segmentih trga, ki pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva politik. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja, kjer pa je zadnje tedne po močni rasti potrebna previdnost. Močan odboj je ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi. Če bo cepivo učinkovito, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje, a v 2021 lahko pričakujemo nekoliko drugačno strukturo rasti. Zgodovina uči, da se glavni nosilci rasti trgov skozi obdobja močno spremenijo. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge.

Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in sestaviti portfelj za dolgo obdobje varčevanja.