Aktualno
Kako se financirajo naložbe v umetno inteligenco?
|Umetna inteligenca je osrednja tema na finančnih trgih že nekaj let in nič ne kaže, da bi se fokus vlagateljev premaknil v kakšno drugo smer. Glavnino pozornosti sicer prejemajo delnice, tako tistih družb, ki ustvarjajo storitve umetne inteligence kot tistih, ki ponujajo rešitve in storitve za izgradnjo infrastrukture, potrebne za delovanje umetne inteligence. Ravno slednje je zelo kapitalsko intenziven proces, za katerega se trenutno nameni ogromno denarja. Od kod pa prihaja ta denar?
Prvo fazo razcveta umetne inteligence so zaznamovale gospodarske družbe, ki razvijajo napredne čipe ali ponujajo storitve računalništva v oblaku. Druga faza pa je bistveno drugačna. Zahteva ogromne naložbe v fizično infrastrukturo: podatkovne centre, omrežno opremo, elektroenergetsko infrastrukturo, hladilne sisteme in specializirano strojno opremo. Takšne naložbe zahtevajo izjemne količine kapitala. Vrtoglave številke, ki trenutno krožijo, postavljajo naložbe za namene umetne inteligence v letošnjem letu na več kot 700 milijard ameriških dolarjev (615 milijard evrov), do leta 2030 pa skupno skoraj šest bilijonov dolarjev.
Glavni investitorji v tej drugi fazi so tako imenovani hyperscalers, to so družbe, ki so globalni ponudniki oblačne infrastrukture, in družbe z obsežno podatkovno infrastrukturo. Glavni eksponenti med njimi so Amazon, Microsoft, Alphabet (Google), Meta in Oracle. Opazimo kar nekaj znanih imen iz veličastnih sedmih, ki so bili znani po odličnih poslovnih rezultatih, močni rasti prihodkov in dobičkov ter po več denarnih tokovih kot pa idejah, kako porabiti ta denar. V polnem teku investicijskega cikla umetne inteligence pa te družbe ves svoj prosti denarni tok porabijo za širitev svoje infrastrukture in zmogljivosti. Glede na napovedi ta denarni tok, ki je prej ostajal za odkupe lastnih delnic, ne bo zadosten. V želji po čimprejšnji širitvi zmogljivosti in pridobitvi tržnega deleža največja tehnološka podjetja posegajo po enem največjih ciklov zadolževanja na trgu podjetniških obveznic v zgodovini.
Po nedavnih ocenah je šest vodilnih družb na področju umetne inteligence – Amazon, Alphabet, Meta, Nvidia, Oracle in SpaceX – letos skupaj izdalo približno 244 milijard ameriških dolarjev (214 milijard evrov) obveznic, namenjenih financiranju naložb v umetno inteligenco. Te tehnološke družbe so tako postale drugi največji izdajatelji podjetniških obveznic, takoj za bankami. Čeprav je trg sprva brez težav absorbiral tako obsežno ponudbo, so zadnje večmilijardne izdaje že začele preizkušati njegovo zmogljivost. Pribitki pri nekaterih tehnoloških izdajateljih so se nekoliko povečali, ne zaradi dvomov o njihovi kreditni sposobnosti, temveč zaradi vprašanj, kolikšen obseg novih izdaj bodo investitorji še pripravljeni kupiti. V iskanju novih kupcev se tehnološke družbe tako obračajo tudi na druge trge in obveznice izdajajo tudi v drugih valutah – evrih, britanskih funtih, švicarskih frankih in tako dalje. Nekatere družbe pa so se odločile, da bodo poleg dolžniškega financiranja slednje iskale tudi na delniških trgih in izdale nove delnice (npr. Alphabet in CoreWeave).
Obsežni kapitalski izdatki neposredno vplivajo na prosti denarni tok, zadolženost in razporejanje kapitala. Za delniške vlagatelje to odpira vprašanje, ali bodo te naložbe ustvarile dovolj visoke donose. Za vlagatelje v obveznice pa je ključno vprašanje, ali bodo današnje naložbe v prihodnosti ustvarile dovolj denarnih tokov za servisiranje vse večjega dolga.
