Mesečno poročilo za december 2018

 

Mesečno poročilo za december 2018

 

Naložbeni komentar – december 2018

Delniški trgi so bili decembra v znamenju rdečih številk. Globalni delniški indeks MSCI je v mesecu dni izgubil več kot 8 odstotkov. Padec tečajev je bil tokrat večji v ZDA kot v Evropi in na trgih v razvoju. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Delniški indeks MSCI ZDA je v decembru padel za nekaj več kot 10 odstotkov. Pocenile so se naložbe v vseh panogah. Korekcija je najbolj vplivala na finančni in energetski sektor, najmanj pa so se pocenile naložbe v panogi preskrbe. Ameriška centralna banka je na decembrskem zasedanju dvignila obrestno mero za 25 bazičnih točk, kar je bilo v skladu s pričakovanji trga. Centralna banka bo po predvidenem programu nadaljevala z zmanjševanjem bilance. Znižali pa so tudi svojo napoved števila dvigov obrestne mere v letu 2019. Centralni bankirji tako sedaj pričakujejo, da bodo morali obrestno mero v letu 2019 dvigniti le dvakrat. To je znižalo pričakovanje trga in posledično so upadle tudi zahtevane donosnosti do dospetja na ameriški državni dolg. Le-ta je na 10-letno ameriško državno obveznico ob koncu leta znašal približno 2,7 odstotka.

Evropski delniški trgi so se pocenili za nekaj več kot 5 odstotkov. Prav tako kot v ZDA, so se tudi v Evropi občutneje pocenile naložbe v finančnem sektorju. Najnižji je bil padec v sektorju preskrbe. ECB je tudi po zadnjem zasedanju v letu obrestno mero ohranila nespremenjeno. Potrdili so konec nakupov obveznic na sekundarnem trgu in refinanciranje dolžniških papirjev ob zapadlosti. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice se je v mesecu znižala za približno 10 bazičnih točk. Inflacija je bila v evroobmočju po zadnjih podatkih 1,9 odstotka na letni ravni. To je najnižje v zadnjih šestih mesecih. Skupni indeks PMI, ki kaže optimizem med podjetji, je v decembru upadel na najnižjo vrednost po novembru 2014. Evro je v mesecu pridobil nekaj več kot odstotek tako proti dolarju, kot tudi proti britanskemu funtu.

Na trgih BRIK so se najbolj pocenile naložbe na Kitajskem, in sicer za nekaj več kot 7 odstotkov. Najmanj so se pocenile indijske delnice, ki so izgubile nekaj več kot odstotek. Na surovinskih trgih je prav tako prišlo do pocenitev. Cene surove nafte so v decembru upadle za okoli 10 odstotkov. Naftni kartel OPEC in Rusija sta že napovedala znižanje proizvodnje v prvi polovici leta 2019, toda trg še vedno vidi presežke ponudbe nad povpraševanjem. Upadle so tudi cene glavnih industrijskih kovin.

Slovenski borzni indeks SBITOP je v mesecu izgubil nekaj več kot 2 odstotka. Podražile so se delnice najmlajše članice indeksa, NLB, ki so pridobile skoraj 10 odstotkov. Največji prodajni pritisk je bil na delnicah Cinkarne Celje, ki so izgubile več kot 16 odstotkov.

 

Kaj lahko pričakujemo v letu 2019

 

Prav tako je bilo zelo optimistično v ZDA, kjer so delniški trgi v evrih do konca septembra dosegali skoraj 15 odstotkov višje tečaje kot na začetku leta. Evropske delnice so bile v istem obdobju precej bolj na udaru, kajti vse leto so počasi drsele navzdol. Še slabše je bilo na trgih v razvoju, kjer so bile cene že oktobra več kot 10 odstotkov nižje kot na začetku leta. Ameriški delniški trgi so tako večino leta pridobivali v primerjavi z drugimi trgi. Rast dobičkov ter močan domači trg sta poganjala tečaje. Ko pa smo prišli v oktober, so se težave začele prelivati tudi v ZDA.

Trgovinska vojna, ohlajevanje nekaterih makroekonomskih podatkov, umikanje FED s trga, slabše razmere v Evropi in na Kitajskem pa so povzročili, da ameriške delnice niso več zdržale in so prav tako zabeležile padec. Tako so trenutno na letni ravni v minusu. Struktura ameriškega trga je trenutno taka, da so glavni igralci precej bolj pasivni pri svojih odločitvah in premikanje trgov precej monotono. Kar pomeni, da ko se zadeve obrnejo, večinoma vsi začnejo prodajati in padci so hitri in globoki. Trenutni tečaji ameriških podjetij pomenijo, da so delnice precej cenejše, kot so bile na začetku leta, kajti rast dobičkov v letošnjem letu je bila nadpovprečna. Ugodne napovedi ostajajo tudi za naslednje leto, ko je napovedana rast dobičkov za ameriška podjetja okoli 8 do 10 odstotkov. Med vlagatelji se je začelo porajati vprašanje, ali lahko ameriška ekonomija v naslednjem letu ko je napovedana rast zabeleži upad, recesijo. Zaenkrat makro podatki na to ne kažejo oziroma je verjetnost zelo majhna. Najverjetneje pa sledi upad rasti, vendar lahko še vedno pričakujemo rast BDP v višini 2 do 3 odstotkov. Pričakovanja za FED nakazujejo dva dviga obrestne mere tudi prihodnje leto, kaj več ne pričakuje nihče. Interna politična situacija v ZDA je relativno stabilna. Za Trumpa lahko pričakujemo nadaljevanje trenutne metode dela, ko se preko twitterja odziva na različne teme.

Politično precej bolj kompleksna ostaja Evropa, kjer so želje posameznih držav različne ter usklajevanje počasnejše. Neodzivnost na globalne spremembe pa na daljši rok za Evropo ne prinaša nič dobrega. Delniški trgi kažejo precej klavrno sliko, vseeno pa velja omeniti, da so nekatere vrednotenja delnic zelo zanimiva in da lahko ob pozitivnem razpletu nekaterih težav evropske delnice pozitivno presenetijo. Tudi posamezni trgi v razvoju že ponujajo zanimivo nakupno priložnost.

Lani smo napisali, da je v trgih že vračunana večina pozitivnih razpletov, kar se je tudi potrdilo. Za prihodnje leto pa velja, da so na delniških trgih priložnosti, bo pa treba investirati strpno, se ne zaletavati in počasi dodajati k dolgoročnim pozicijam. Vroče zgodbe velja pustiti ob strani. O izbranih naložbah velja pridobiti čim več informacij in redno spremljati, kaj se z njimi dogaja. Morda velja narediti tudi kakšno realokacijo sredstev.

Pa srečno!

 

Slovenija – dežela majhnih in srednje velikih podjetij

 

Navedena statistika služi kot dokaz in dejstvo, da imamo v Sloveniji izredno veliko dobrih podjetij. Žal pa imamo tudi veliko neuresničenega potenciala. Statistika bi bila lahko še boljša. Vzrok, da potencial podjetij ni v celoti izkoriščen, je delno v nerazvitem trgu kapitala. Imamo namreč dobro razvit bančni sektor, če izvzamemo zavarovalnice, pa lahko ugotovimo, da so naše finančne institucije slabo razvite. Industrija investicijskih skladov je majhna, sredstva v upravljanju domačih družb za upravljanje se že vrsto let gibljejo pri 2,5 milijarde evrov. Še bolj pa vzbuja skrb to, da premoženje, ki ga imajo v upravljanju pokojninski skladi, obsega le delček tega, kar bi potrebovalo naše gospodarstvo.V Sloveniji namreč sredstva v upravljanju pokojninskih skladov zajemajo le 6,9 odstotka BDP, skoraj desetkrat manj od povprečja držav OECD, kjer obsegajo 50,7 odstotka BDP.

Evropski investicijski sklad je v svoji analizi prepoznal vrzel financiranja z lastniškim kapitalom na slovenskem trgu v višini 65 milijonov evrov na leto. Ta vrzel je predvsem v poznejših fazah razvoja podjetja, ko ta potrebujejo kapital za nadaljnjo rast, lansiranje novih produktov, internacionalizacijo ali povečanje proizvodnih kapacitet. Posledično veliko slovenskih podjetij ni ustrezno financiranih ali pa zaradi pomanjkanja kapitala ne rastejo v skladu s svojim potencialom. In kar je še huje, v času neugodnih finančnih razmer, kot je finančna kriza, jim neustrezna kapitalska struktura preprečuje prehod čez krizno obdobje. V Sloveniji se je tako po kriznem letu 2009 veliko dobrih poslovnih idej izgubilo zaradi neustreznega financiranja in nesposobnosti obvladovanja dolžniških virov financiranja. Slovenska podjetja namreč najpogosteje kot zunanji vir financiranja rasti uporabljajo bančna posojila (68 odstotkov) in lizing (27 odstotkov). Če seštejemo 68 in 27, pridemo na 95 odstotkov in sklepa, da slovenska podjetja alternativnih virov financiranja skoraj ne uporabljajo. Delež investicij skladov zasebnega kapitala v slovenskem BDP je lani znašal 0,049 odstotka in postavil Slovenijo na rep držav Evropske unije. Povprečje v Uniji je desetkrat višje, in sicer 0,436 odstotka. Za primerjavo, v Avstriji je ta del 0,22 odstotka, v Španiji 0,41, Nizozemski 0,54, Franciji 0,59, v Veliki Britaniji pa 0,78 odstotka.

Na svetovni ravni delež sredstev pokojninskih skladov, naloženih v alternativne naložbene razrede, znaša približno 25 odstotkov. Večina teh sredstev je investiranih v domačem okolju, v povprečju pokojninski skladi v Evropi v tuje sklade investirajo le približno 35 odstotkov sredstev.

Na našo blaginjo vplivata okolje, v katerem živimo, in razvito gospodarstvo. Uspeh podjetij in vseh nas pa je precej odvisen od dobro izkoriščenih priložnosti in hkrati tudi tistih, ki jih zamudimo. Imamo priložnost. Slovenija, ki je bila lani med hitreje rastočimi gospodarstvi v Evropski uniji, tudi letos nadaljuje veliko in široko utemeljeno rast. Ta naj bi bila letos 4,4-odstotna in ostala visoka, 3,7 odstotna, tudi prihodnje leto. Rast bodo letos podpirale investicije države in zasebnega sektorja, povečanje zasebne in državne potrošnje ter rast izvoza. Izvoz proizvodov in storitev se je lani povečal za 10,7 odstotka, letos pa zadnje napovedi kažejo na 8-odstotno rast izvoza. V ugodnih razmerah lahko vsak od deležnikov prispeva k oblikovanju dinamičnega kroga vzajemno delujočih pozitivnih dejavnikov oz. tako imenovani virtuous circle, ki omogoča pretok sredstev od prebivalstva do podjetij z visokim potencialom rasti in prek vmesnih multiplikativnih učinkov nazaj k prebivalstvu. Veliko mora pri tem narediti država z ustreznim okoljem in sistemskimi regulatornimi spodbudami za državljane in podjetja. Z ustreznim varčevanjem, predvsem pokojninskim, se sredstva od prebivalstva prek finančnih institucij prenesejo v podjetja in nazaj prek finančnih institucij do prebivalstva. S tem ko veliki institucionalni vlagatelji svoja sredstva investirajo v alternativne naložbene razrede v domačem okolju, se oblikuje pozitivno okolje in virtuous circle.

Pomanjkanje raznolikih in ustreznih virov financiranja na slovenskem trgu smo v družbi KD Skladi prepoznali že leta 2016. Kot odgovor na pomanjkanje lastniškega financiranja v družbi KD Skladi pripravljamo sklad zasebnega kapitala, ki bo investiral v srednje velika in majhna podjetja, jih spodbujal pri nadaljnji rasti, nudil podporo pri doseganju dolgoročnih cilljev in pristavil en del k formiranju dinamičnega kroga vzajemno delujočih pozitivnih dejavnikov – slovenskega »virtuous circle«.

 

Objavljeno v sobotni prilogi Dela, 15. december 2018.

Srečno 2019!

 

 

Praznični delovni čas 24. in 31. 12. 2018

 

Uradne ure na sedežu družbe KD Skladi in v naših poslovalnicah po Sloveniji bodo v ponedeljek, 24. in 31. decembra 2018, do 12. ure.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vam želimo srečno 2019.

 

 

 

 

Mesečno poročilo za november 2018

 

Mesečno poročilo za november 2018

 

Naložbeni komentar – november 2018

Globalni delniški trgi so v novembru pridobili nekaj več kot odstotek. K rasti so prispevale ameriške delnice. Delniški indeks MSCI ZDA, merjen v evrih, je pridobil približno en odstotek in pol. Naložbe na trgih v razvoju so pridobile več kot 5 odstotkov. V Evropi so se tečaji znižali za približno odstotek, merjeno z indeksom MSCI.

V ZDA so vlagatelji zabeležili najvišje donose v panogi zdravstva. Pocenile so se naložbe v energetskem sektorju, kar lahko pripišemo padcu cene surove nafte. Sodček črnega zlata se je v mesecu pocenil za nekaj več kot 20 odstotkov in dosegel najnižjo vrednost letos. Stopnja brezposelnosti v državi ostaja na 49-letnem dnu, pri 3,7 odstotkih. Po raziskavah Univerze v Michiganu tudi zaupanje potrošnika ostaja na visokih nivojih. Negotovost in spremembe na področju svetovne trgovine so vplivale na poslabšanje zaupanja med podjetji. Skupni indeks PMI je bil v novembru 54,4 točke, oziroma 0,5 indeksne točke manj kot v oktobru. Guverner ameriškega Feda, Jerome Powell, je naznanil, da je obrestna mera centralne banke blizu nevtralnega nivoja. Trg pričakuje še en dvig obrestne mere do konca leta. Donosnost do dospetja na 10-letni državni dolg se je gibala rahlo nad 3 odstotki.

Delniški trgi na stari celini so izgubili nekaj več kot odstotek, merjeno z indeksom MSCI. Investitorji so najvišji donos zabeležili v naložbah iz sektorja komunikacijskih storitev, in sicer skoraj 9 odstotkov. Naložbe v panogi energije in materialov so se pocenile. Potrošniško zaupanje v evroobmočju se je novembra znižalo in bilo najnižje po marcu 2017. Tudi Skupni indeks PMI, ki kaže na optimizem med podjetji, je bil v novembru nižje. Pri vrednosti 52,4 nakazuje na najšibkejše obete podjetij v zadnjih dveh letih in pol. Donosnost do dospetja na nemški državni dolg, z zapadlostjo čez 10 let, je na koncu meseca znašala 0,3 odstotka. Vrednost evra je bila na koncu meseca 1,13 dolarja za evro in 0,89 britanskega funta za evro.

 

 

Delniški indeksi v državah v razvoju so se podražili bolj kot indeksi na razvitih trgih. Indeks MSCI BRIC se je zvišal za več kot 5 odstotkov. K rasti so največ prispevale naložbe na Kitajskem, ki so se podražile za več kot 7 odstotkov. Še uspešneje so jo odnesli vlagatelji na indijskem trgu, kjer so zabeležili več kot 10-odstotno povišanje tečajev. Na borzah v Rusiji in Braziliji so se tečaji nekoliko pocenili, in sicer za približno 1 odstotek v Rusiji in 2 odstotka v Braziliji. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženi v evrih.

Na trgih v regiji so se delnice podražile. Slovenski borzni indeks SBITOP je novembra pridobil okoli tri odstotke in pol. Najbolj so se podražile delnice v finančnem sektorju. Delnice zavarovalnice Triglav so se podražile za več kot dvanajst odstotkov, Pozavarovalnice Sava pa za skoraj deset odstotkov. Na ljubljansko borzo pa so bile uvrščene tudi delnice NLB-ja, največje slovenske banke.

 

Na kateri točki krivulje smo?

 

 

Bil je 15. september 2008, ko je takrat četrta največja ameriška investicijska banka Banka Lehman Brothers razglasila plačilno nesposobnost in se v finančno zgodovino zapisala kot sprožilec nezaupanja vlagateljev v finančne trge, kar je potem vodilo v globalno finančno recesijo. Vemo, kaj vse je na borzah sledilo. Marsikdo je to občutil na lastni koži. A ko zdaj gledamo nazaj, vidimo, da je propad Lehman Brothers družbeno veliko pomembnejši, saj je temeljito spremenil razumevanje ljudi o svetu okoli sebe, posegel v regulativo in poslovne običaje.

Natanko deset let pozneje so ameriški indeksi dosegli nove najvišje ravni in zdelo se je, da se bo bikovski trend kar nadaljeval. Ameriška podjetja so imela pred dvema mesecema najvišje marže od leta 2003, verjetno tudi v zgodovini. Število prošenj za nadomestilo za brezposelnost v ZDA je letos najmanjše od leta 1970. Zaupanje potrošnikov v ZDA je na rekordnih ravneh, skoraj še enkrat višje kot pred 10 leti. Potem so začeli tečaji na borzah drseti navzdol in po dogodkih zadnjih tednov so vrednosti okvirno tam, kjer so leto 2018 začeli. Racionalni vlagatelj se vpraša, na kateri točki cikla smo. Smo zgodaj jeseni dosegli vrh – ali pa so zdrsi, ki so sledili, le korekcija?

Stalnica kapitalskih trgov je nihanje in posledično tveganje. Vlagatelji pa nismo samo racionalna, ampak tudi čustvena bitja. S finančnimi vzponi se prebujajo pri nas čustva optimizma, navdušenja, vznemirjenja in evforije, ki rastejo, kot raste cikel. V trenutku obrata pa pridejo tesnoba, dvom, zanikanje, da gre kaj narobe, strah, da je čas za izstop že mimo, obup, ko je res že mimo, panika in žalost, pa še malo dvoma … in ko se padci umirijo in začne rasti nov cikel, nas čakajo upanje, olajšanje in z novim ciklom ponoven optimizem.

V KD Skladih se posvečamo tudi psihološkemu vidiku naložb. Pomagati vam želimo in preprečiti, da bi bili deležni vseh teh turbulentnih čustev pri svojem varčevanju. Kakšen je naš nasvet? Tak, da skupaj z vami poiščemo »točko notranjega miru«. Skupaj z vami se vprašamo, kakšne spremembe so na točkah na krivulji, ki kaže volatilnost trgov, sprejemljive.
Razumskost nam pomaga razumeti nihanja. Razumskost pomeni dober načrt, jasne cilje, dobrega svetovalca. Čustva pa so tista, ki nam pri tem lahko pomagajo ali pa nas ustavijo.

Prepričani smo, da se lahko s pomočjo naših svetovalcev in razpršenimi vlaganji v vzajemne sklade odločite za naložbe, ob katerih boste lahko mirno spali in se boste čustvenemu vrtilajku lahko izognili.

Vlagatelji nismo samo racionalna, ampak tudi čustvena bitja.

 

Skrita vrednost ali past

 

Za slovenskega vlagatelja sicer letošnji upad vrednosti evra v primerjavi z dolarjem deluje blagodejno, saj se donos ameriškega trga, merjen v evrih, še vedno giblje okoli 10 odstotkov, pa tudi japonske delnice so blizu pozitivne ničle. Problem so trgi v razvoju, kjer smo letos videli 11 odstotni upad, ter evropski trgi s skoraj 7-odstotnim upadom. Glede na siceršnjo relativno solidno gospodarsko sliko na razvitih trgih (neravnovesja na trgih v razvoju smo opisali v preteklih treh kolumnah) se postavlja vprašanje, ali nekatere naložbe že predstavljajo skrito vrednost, ali pa gre za vrednostno past, kjer se bo padanje tečajev nadaljevalo, obenem se bodo poslabšali tudi rezultati poslovanja in končali bomo s precej manj vredno delnico, kot se je zdelo ob njenem nakupu.

V kategorijo potencialne skrite vrednosti lahko uvrstimo vse več delnic evropskih družb, čeprav se jim pridružuje vse več delnic tudi v ZDA in na trgih v razvoju. Zavedati se je treba, da rast trga ni zvezna kot pri vezani bančni vlogi, ampak da močno niha. Najbolje jo odnesejo vlagatelji, ki v močnem nihaju navzdol, na razprodaji, okrepijo investicije v delniške naložbe. Tak nihaj se odvija na trgih letos, vprašanje je, kako globoko bo šel. Ker vrha ali dna ne bomo ujeli, vstopamo na trge in izstopamo z njih po korakih. Določene naložbe so po moji oceni že dovolj privlačne za vstop počasnega dodajanja v razpršen portfelj. Za primer, na evropskih trgih lahko najdemo vse več naložb, kjer se dividendna donosnost giblje na nivoju med 7 in 10 odstotkov, poslovanje je relativno stabilno in izplačilo dividend ter prihodnje poslovanje nista videti, kot da teh produktov ali storitev v kratkem ne bomo več potrebovali. Take naložbe vedno najdemo v segmentu »najbolj osovraženih« naložb. Poglejmo na primer evropske ali nemške avtomobiliste. Popravki tečajev v zadnjih 2 ali 3 letih med 25 in 50 odstotkov. Dividende od 5 pa tja do 7 odstotkov. Industrija je pred velikimi izzivi (elektrifikacija vozil, trgovinske vojne itd.), a s temi izzivi se spopada vseh 120 let svojega obstoja. Z avtomobili se vozimo danes in se bomo čez 10 let. Podobno je tudi s telekomunikacijami. Niso najbolj priljubljene, naravnost »osovražena« pa so angleška podjetja, tudi zaradi negotovosti v zvezi z brexitom. A dividende so zelo privlačne in poslovanje relativno stabilno, saj izstop VB iz EU ne pomeni konec posla. Tudi v kemijskem segmentu trga se je zadnje čase naselil strah. Zopet naj bi trgovinske vojne in upad marž prinesli močno poslabšanje rezultatov, a kot nas uči zadnja korekcija v segmentu energije in materialov iz leta 2016, se slika velikokrat nariše precej bolj črno, kot potem dejansko je. Vse več priložnosti se kaže tudi pri potrošniških podjetjih na trgih v razvoju. Kupna moč kitajskega, indijskega ali brazilskega potrošnika bo rasla hitreje od ameriškega ali evropskega. Zato so podjetja, ki skrbijo za te potrošnike privlačna investicija. A zadnje čase prevladuje na teh trgih predvsem strah in videli smo močne korekcije tečajev. Kitajska internet podjetja so v zadnjih mesecih doživela močno korekcijo, saj je upad tečajev presegel 30 odstotkov. Popravka verjetno še ni konec, a tukaj smo spet pri zgodbi lovljenja vrhov in dolin.

Za preudarnega vlagatelja neravnovesja na trgih, kot jih vidimo danes ustvarjajo priložnost. Kot sem pred letom govoril, da je potrebna previdnost, ter da so vrednotenja visoka, lahko sedaj rečemo, da vrednotenja postajajo privlačnejša. Ni še čas za »nizki start«, a vse bolj se kaže, da prihaja čas popustov in s tem dobrih nakupnih priložnosti.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 14. november 2018.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za oktober 2018

 

Mesečno poročilo za oktober 2018

 

Naložbeni komentar – oktober 2018

Globalni delniški trgi so se v oktobru pocenili za približno 5 odstotkov. Padec tečajev v ZDA je bil približno odstotek manjši kot v Evropi. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Trgi v ZDA so se pocenili za približno štiri odstotke in pol. Delniški indeks S&P 500 je od zgodovinskega vrha, doseženega v septembru, do najnižje vrednosti v oktobru, upadel za približno 10 odstotkov. Najbolj so se pocenile naložbe v industrijska podjetja. Vlagatelje so zaskrbeli poslovni rezultati in nevarnost poslabšanja zaradi trgovinskih vojn, ki bi imele negativne posledice za industrijski sektor. Približno 10-odstotna je bila tudi pocenitev naložb v energetskem sektorju, na kar je vplival hiter padec cene surove nafte v oktobru. Vlagatelji so se premaknili iz cikličnih panog v neciklične. Podjetja iz panog potrošnih dobrin in preskrbe so se zato podražila. Donosnost do dospetja ameriške državne obveznice se je povzpela na 3,2 odstotka, kar je najvišje v zadnjih 7 letih. Po zadnjih podatkih je gospodarska rast znašala 3 odstotke na letni ravni, kar kaže na krepitev gospodarstva. Brezposelnost ostaja na nizkih 3,7 odstotka, najnižje v zadnjih 49-ih letih.

V Evropi so bili največji prodajni pritiski v informacijsko-tehnološkem sektorju in med podjetji v industrijski panogi. Podobno kot v ZDA so se kot najboljše naložbe izkazale panoge s stabilnejšim poslovanjem. Delnice telekomov so nekaj malega pridobile, medtem ko so tečaji v sektorju potrošnih dobrin in preskrbe upadli za približno 2 odstotka. Rast BDP-ja je bila v evroobmočju po zadnjih podatkih 1,7-odstotna. Raziskave kažejo na upočasnitev gospodarske dinamike. Brezposelnost se v zadnjih mesecih ni znižala. Zaupanje potrošnika je bilo po poročilu Evropske komisije tudi v oktobru nižje. Zaupanje je manjše tudi med podjetji. Skupni kazalec PMI je v oktobru upadel in bil na najnižji vrednosti v letošnjem letu. ECB na oktobrskem zasedanju ni spreminjala obrestne mere.

 


Trgi v razvoju so se pocenili za približno 4 odstotke, merjeno z indeksom MSCI BRIK, izraženim v evrih. Kitajske delnice so se pocenile najbolj, in sicer za več kot 9 odstotkov. Ruske delnice so izgubile skoraj 3 odstotke, indijske pa so se pocenile za približno 4 in pol odstotka. Na pocenitev naložb v državah v razvoju je vplivala tudi rast ameriškega dolarja. Izjema je bila Brazilija. Trg je zajel optimizem po zmagi Bolsonara na predsedniških volitvah, in tečaji so bili na koncu meseca več kot 20 odstotkov višje.

Trgi v regiji so se pocenili za okoli pol odstotka. Naložbe v Romuniji so pridobile nekaj več kot odstotek, kar je tudi največ prispevalo k boljši donosnosti naložb v regiji, v primerjavi z globalnimi regijami. Slovenski borzni indeks SBITOP je upadel za 5 odstotkov. Večina delnic se je pocenila. Pričakuje se tudi primarna prodaja Nove ljubljanske banke, ki bo kotirala na Ljubljanski borzi.Slovenski borzni indeks SBITOP je pridobil skoraj 3 odstotke. Podražila se je večina delnic v indeksu. Na ostalih trgih v regiji večjih rasti ni bilo.

 

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za september 2018

 

Mesečno poročilo september 2018

 

Naložbeni komentar – september 2018

Globalni delniški indeks MSCI se v septembru ni bistveno spremenil. Delniške naložbe v Evropi in ZDA so malenkost pridobile, medtem ko so tečaji delnic iz držav v razvoju upadli za nekaj več kot odstotek. Vsi tečaji so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

V ZDA sta oba glavna delniška indeksa, S&P 500 in Dow Jones dosegla svoja zgodovinska vrhova. Najbolj so se podražile delnice podjetij iz panog zdravstva in energije. Pocenile so se delnice ameriških bank. Donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico se je zvišala in bila ponovno nad 3 odstotki. Nazadnje je bila nad 3 odstotki maja letos. Centralna banka je na septembrskem zasedanju nadaljevala s postopno normalizacijo monetarne politike in zvišala obrestno mero za 25 bazičnih točk. To je bil že osmi dvig po decembru 2015, ko je Fed prvič po letu 2007 dvignila obrestno mero. Do konca leta se pričakuje še eno zvišanje. Vlada predsednika Trumpa je uvedla uvozne tarife na kitajske izdelke, ki predstavljajo 200 milijard ameriškega uvoza. Od 24. septembra tako uvozna davščina znaša 10 %, na koncu leta pa se bo zvišala na 25 %. Po zadnjih podatkih se je stopnja rasti cen življenjskih potrebščin znižala in znaša 2,7 % na letni ravni. Po raziskavah Univerze v Michiganu se je potrošniško zaupanje v septembru izboljšalo.

Prav tako kot v ZDA, je bila tudi v Evropi majhna rast delniških tečajev. Najbolj so se podražile naložbe v energetska podjetja, kar lahko pripišemo dražji surovi nafti. ECB tudi na tokratnem zasedanju ni napovedala sprememb v monetarni politiki. Potrošniško zaupanje je po raziskavah Evropske komisije v septembru upadlo. Prav tako se je poslabšal pogled podjetij v proizvodnem sektorju. Indeks PMI za podjetja v storitveni panogi se je izboljšal. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice se je na koncu meseca gibala okoli 0,5 %.

Naložbe v državah v razvoju so se nekoliko pocenile. Prodajni pritiski so bili na Kitajskem. Nove uvozne dajatve, ki jih je sprejel predsednik Trump, bodo zmanjšale konkurenčnost kitajskih izvoznikov. Na drugi strani so naložbe v Rusiji in Braziliji zrastle. Cena severnomorske surove nafte se je podražila nad 80 dolarjev za sodček, kar je najvišje po letu 2014.

Na Ljubljanski borzi se ni podražila nobena delnica, indeks SBITOP pa je mesec zaključil skoraj 3 % nižje. Med ostalimi trgi v regiji so se podražile le naložbe v Romuniji in to le za nekaj več kot odstotek.