Entries by Sabina Braniselj

Kaj lahko pričakujemo od kotacije NLB

V trenutku, ko to pišem, je glavno vprašanje vseh, ki se tako ali drugače ukvarjamo s trgovanjem na domači borzi, kakšno prodajno ceno bo v prvi javni ponudbi ali IPO za NLB dosegla država in kolikšen bo sploh interes domačih, predvsem pa tujih investitorjev. Pred objavo so bile ocene udeležencev različne in so se gibale med 60 in 100 odstotki knjigovodske vrednosti, nakar je v petek SDH objavil, da bo cena nekje med 0,67 in 0,87 knjigovodske vrednosti.

Ujemi ritem

Kuhaj žabo počasi, pravi znan slovenski pregovor. V tem duhu se bo marsikomu zdelo nesmiselno govoriti o finančni represiji. A sam še vedno ugotavljam, da smo v Evropi še vedno v omenjenem okolju. Če se spomnim, da je bila včasih nekakšna zdravniška praksa za zdravljenje puščanje krvi, bi lahko rekli, da je trenutna monetarna politika ravno to. Guverner Evropske centralne banke Mario Draghi je v središče svoje politike postavil za cilj imeti realno negativno obrestno mero. No, ker omenjeno ni bilo dovolj in si Nemci niso želeli imeti višje inflacije, moramo imeti zdaj v območju evra celo negativno nominalno obrestno mero.

Brez predaha

Trgi v razvoju so že nekaj časa na muhi vlagateljev. Težave se stopnjujejo, saj je trgovinska vojna med Kitajsko in ZDA vse globlja in pušča vse oprijemljivejše gospodarske posledice, obenem pa zgrešene finančne odločitve iz preteklosti preganjajo vse več držav. FED še naprej draži dolar, kar povečuje pritisk na finance in valute držav v razvoju. Na gospodarstva večine trgov v razvoju, ki so neto uvozniki energentov, so začele vplivati še visoke cene nafte in plina na svetovnih trgih, ki imata negativen vpliv tako na valutne tečaje kot na višjo inflacijo.

Surova nafta najvišje po letu 2014

Kljub rahlemu popravku v zadnjih dneh je cena surove nafte na svetovnih blagovnih borzah najvišje po novembru 2014. Glavni razlog rasti je začetek delovanja gospodarskih sankcij proti Iranu s strani ZDA in njihovih zaveznic, s čimer bi prepovedali oziroma vsaj močno omejili izvoz surove nafte in tako povzročili dovolj velik upad ponudbe, ki bi lahko zamajal globalni energetski trg.

Kaj pa zdaj?

Od komentarja o dobri volatilnosti, ko je guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi pomladi 2015 izstrelil zahtevane donosnosti evropskih držav v nebo, je preteklo že kar nekaj časa. Med drugim je v vmesnem času dvakrat znižal obrestno mero in povečal ter podaljšal odkupovanje obveznic. Tisti opazovalci trgov v razvoju se bi verjetno ob dvigu obrestne mere 10 letne obveznice za 100 bazičnih točk kar malo nasmehnili. Že samo turška in argentinska centralna banka sta v zadnjem času dvignili svojo kratkoročno obrestno mero za več 10 odstotnih točk.

Potencialne nevarnosti v prihodnjih tednih

Donosi delniških trgov na globalni ravni so v letošnjem letu zelo različni. Na eni strani ZDA, kjer zaradi pozitivnih sprememb na področju davkov še vedno opažajo zelene dvomestne številke, na drugi strani Kitajska, kjer so tečaji padli tudi za več kot deset odstotkov. Nekje v sredini so evropske in japonske delnice, prve z negativnim gibanjem v višini približno 5 odstotkov in druge s pozitivnim premikom v višini 5 odstotkov. Zelo slabo so jo letos odnesli trgi v razvoju, ki so upadli za približno 10 odstotkov.

Napovedi sprememb davkov povečajo tveganja

V življenju je vse ciklično. V finančnem svetu še posebej. Vsakemu novincu že pogled na katerikoli graf pove, da bi moral kupovati naložbe ko so poceni in jih drage prodajati. Seveda je to lažje misliti kot izvajati. Glavni problem pa je nejasna prihodnost. Vedno se odločitve sprejema v okolju negotovosti, kar pomeni, da je možnost napačne odločitve vedno prisotna. Še več, obstajajo obdobja, ko tveganja vidimo na vsakem koraku, a se trg nanje požvižga in kar vztrajno raste. Nočem trditi, da smo sedaj v tem okolju, a zaradi poplave likvidnosti s strani odkupovanja obveznic centralnih bank podobnost ni povsem zanemarljiva.

Krizi v Argentini in Turčiji nič drugačni od preteklih

Nedavne dogodke v Braziliji, Argentini in Turčiji, bi lahko potegnili iz priročnika »kako zakuhati ekonomsko krizo«. Omenjene države so v preteklih letih nakopičile velike količine dolga v tujih valutah, brez omembe vrednih valutnih rezerv, poleg tega pa se jim je posrečilo zmešati smrtonosen koktajl visoke stopnje političnega tveganja, upadanja gospodarske rasti, rasti inflacije in enormnega proračunskega primanjkljaja. Skratka vsi simptomi, povezani s skrajno neprimernim vodenjem tako denarne kot fiskalne politike, ki so v preteklosti vodili v Azijsko krizo v poznih devetdesetih ali latinskoameriško krizo pred tem.

Še 365?

Že pred časom je guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi oznanil pričakovanja, da bi se obrestne mere lahko dvignile v letu 2019. Še več, v napovedi je dvig umestil v poletje. A zatakne se pri jasnem razumevanju, kaj točno je misil. Ali je to začetek ali konec poletja, ali je treba upoštevati koledarske ali pa meteorološke letne čase? Skratka, pustil je nekaj mesa na kosti za analitike, ki podrobno spremljamo trg obrestnih mer.